Skip to content
Logo_LD_Prestranek

Lovska družina Prestranek

1946 – 2022

Aktualne novice

Začetki

Začetek LD Prestranek sega v prva leta prejšnjega stoletja, ko je peščica zavednih domačinov ustanovila Slovensko lovsko društvo Slavina. Kot prvi predsednik društva je v zapiskih iz leta 1907 omenjen trgovec Franc Dekleva iz Slavine. Svoj prapor so razvili leta 1921, tik pred fašistično ukinitvijo vseh društev s slovenskim predznakom. Prirejeno podobo tedanjega emblema so povzeli kot obeležje Lovske družine Prestranek, naslednici tedanjega društva. Omenimo naj, da je takratna italijanska vlada z razpustitvijo društev istočasno z dekretom odvzela slovenskim lovcem strelno orožje in lovstvo organizirala v ideološki obliki fašističnega sindikata Dopolavoro. 

Leta 1946 je bil na ustanovnem občnem zboru dvanajstih lovcev za predsednika novoustanovljene LD Prestranek izvoljen Martin Maver. Letos društvo obeležuje 75-letnico delovanja, ob prejšnjih okroglih jubilejih pa so že izdali dva pregledna zbornika v knjižni obliki. Lovska družina Prestranek je že od leta 1988 pobratena z LD Rogaška Slatina, redno potekajo tudi letna srečanja v obliki skupnih lovov v loviščih obeh lovskih družin.

Skrivnosti gozda

Brez doma ni družine

Ključne poglede o delovanju LD Prestranek mi je v pogovoru odstrl predsednik društva, mag. Aleš Klemenc, ki je odgovoren za delo organov in komisij tudi na funkciji podpredsednika Lovske zveze Slovenije, opravlja pa tudi naloge podpredsednika Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin. Nalogo gospodarja društva, ki šteje 76 članov, opravlja Simon Bole. V svojih vrstah imajo eno lovko, povprečna starost članov je nekoliko pod slovenskim povprečjem in presega 56 let. Meje lovišča v grobem opisu potekajo z 9. km Javorniške ceste v ravni liniji čez najvišji vrh lovišča, Sv. Trojice, na zahodu po slemenu Ravnika do vasi Čermelice, po strugi Korotana, ob avtocesti do vasi Grobišče, po reki Pivki do Rakitnika, na cesto Bile–Poček. 

V začetku 60-tih let so zgradili sodobno lovsko kočo na Trešnji ravni in manjšo lovsko kočo na Slavinskem Ravniku. V letih 1985–1988 so z delovno vztrajnostjo in predanostjo leseno brunarico na Ravniku podrli in zgradili sodoben lovski dom. Koča, velika 140 kvadratnih metrov, z desetimi ležišči, dnevnim prostorom, kuhinjo in plinsko postajo, je bila slovesno odprta jeseni leta 1989. Okoli koče so zasadili 100 lipovih dreves. Aleš je poudaril, da je LD Prestranek s svojim aktivnim in strokovnim delovanjem pomemben sooblikovalec nalog in ciljev, ki so si jih zastavili že predhodniki in jih uspešno izpolnjujejo v lovstvu, to je dejavnosti trajnostnega gospodarjenja s populacijo divjadi in varstva narave.

Trajnostno naravnano in umerjeno gospodarjenje

V začetku delovanja lovske družine so bili glavna lovna divjad volk, srnjad, divji zajec, jerebica in prepelica. Spremenjene življenjske razmere in razvoj intenzivnega kmetijstva na poljih sta pripeljala do izginotja jerebice in prepelice iz lovskega okolja. V 70-tih so se poskusi vnovične naselitve z uvozom iz Vojvodine in Češke izkazali za neuspešne. Divji zajec se je ohranil le v višje ležečih delih lovišča, kjer ni bilo negativnih vplivov kmetijstva. V obdobju po osamosvojitvi je LD ob upoštevanju strokovnih smernic pristopila k načrtovanemu in urejenemu gospodarjenju tudi na področju do takrat zanemarljivo nizke številčnosti divjega prašiča. Škode po divjem prašiču na kmetijskih površinah so sorazmerne s številčnostjo populacije v odvisnosti s količino hrane v naravnem okolju in se gibljejo v okviru pričakovanega optimalnega trenda. Zaradi preprečevanja škod po divjem prašiču ter izvajanja Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih se intenzivno izvaja odstrel divjih prašičev ter redno dostavljajo vzorci krvi odstreljenih prašičev v pregled na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

V načrtu za upravljanje z divjadjo imajo tako predviden odvzem 90-tih osebkov divjega prašiča. Vsem zainteresiranim kmetovalcem lovska družina pomaga pri nabavi električnih pastirjev, ki je edina učinkovita zaščita za preprečitev škod. Letos so tako nabavili 4 nove električne pastirje, skupno pa jih imajo razdeljenih med lastnike kmetijskih zemljišč prek 30. V načrtu odvzema je letos predvidenih za odvzem še 35 osebkov živali jelenjadi in 40 osebkov živali srnjadi. V marcu letošnjega leta je bil uplenjen 80 kg težak medved, v Notranjskem muzeju Postojna pa obiskovalci lahko občudujejo izjemen primerek 298 kg težkega orjaka, ki ga je leta 2006 uplenil Franc Kidrič. Volka so nazadnje uplenili v januarju 2018, glede na izdano dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor.

Uspešnost se nadaljuje

V preteklem obdobju desetih let se lahko pohvalijo z nekaj vidnejšimi opravljenimi nalogami: obnovo strehe in fasade ter notranjo ureditvijo hladilnice, nabavo dveh avtomatskih krmilnikov in prež, obnovo koče na Ravniku, nabavo agregata in ročne kosilnice ter nakupom štirih novih premičnih kovinskih prež za preprečevanje škod na kmetijskih površinah. Uspešno so izpeljali tudi zastavljene projekte za tekoče leto. 

Izpostavimo naj jih le peščico: ureditev treh poti do krmišč, nov pretvornik sončne energije na Ravniku, nova preža v Lozi, postavitev novega krmišča skupaj s SGLŠ Postojna v Ovčarski dolini, izgradnja ograde na mrhovišču Lipe in nova streha na preži za Rožičem. V teku pa so gradnja novega platoja pred jurčkom na Trešnji ravni in izdelava nove spletne strani LD ter postavitev modrih odsevnikov, namenjenih zmanjševanju povoza divjadi na regionalni cesti Prestranek–Selce.