O nas Lovska družina
»… Flora v župniji kar nič ne zaostaja za ono v Krajini onkraj Javornika. Poleg navadnih rastlin, ki se dobe po vsem Kranjskem, dobe se tudi bolj nenavadne. Od teh omenjam: Astra montana in papeževa sveča (Verbascum phlomoides). Divjačine po slavinskih hostah in gozdih se klati še precej veliko. Zajci, srne, divje mačke, lisice se nahajajo tod, a tudi volkovi in celo medved se včasih prikaže, risa ni več. Pred kakimi 40 leti je prišel sam presvitli cesar na lov v te gozdove. Hoja, pod katero so visoki lovci obedovali, je dobila ime »cesarjeva hoja… «
Izsek iz članka župnika Janeza Zabukovca, ki se dotika lovišča LD Prestranek iz njegove Zgodovine župnije Slavina iz 1910
Člani LD Prestranek ob svoji 50. obletnici pred lovsko kočo na Ravniku.
Skrivnosti gozda
Člani LD Prestranek ob svoji 60. obletnici pred lovsko kočo na Ravniku.
Začetek delovanja
Začetki LD Prestranek segajo vse v čas ustavljanj prvih slovenskih lovskih društev, in sicer v čas rasti slovenske narodnostne identitete in zavedanja, da Slovenci obstajamo kot narod. V poplavi prosvetnih in cerkvenih društev, ki so imela narodnobuditeljsko vlogo, se je rodil tudi Slovenski lovski klub, in sicer 16. oktobra 1907, katerega ustanovitelj je bil Karel Mayer, poštni uradnik z Vrhnike. Leta 1909 so Slovenski lovski klub na občnem zboru preimenovali v Slovensko lovsko društvo ter razširili njegov pomen in vlogo na območje celotnega narodnostnega ozemlja Slovencev v tedanji Avstro-Ogrski monarhiji.
V duhu tistega časa so se tudi v naših krajih ustanavljala prosvetna, kulturna in cerkvena društva in družbe. Vas Slavina je bila eno glavnih upravnih središč na Pivškem, v njej je bila močno prisotna kulturna, prosvetna in narodna zavest. Leta 1903 so v Slavini ustanovili gasilsko društvo, približno v istem času je bilo ustanovljeno tudi Slovensko lovsko društvo Slavina. Njegov prvi predsednik je bil Franc Dekleva, trgovec v Slavini. Prvi pisni viri o delovanju društva se nanašajo na leto 1907. Društvo je združevalo vplivne ljudi tistega časa, večje kmete, učitelja, poštne uradnike, železniške uradnike, državne uslužbence in trgovce, vse na podlagi pripadnosti svojemu kraju in slovenski narodni identiteti. Društvo je moralo stalno sodelovati na dražbah za posamezna območja lovišča, da so na njih lahko lovili.
Zgodovina LD Prestranek sega torej v začetek prejšnjega stoletja, ko je nekaj zavednih domačinov ustanovilo Slovensko lovsko društvo Slavina. Nekateri od njih so bili tudi med ustanovitelji in dejavnimi člani povojne Lovske družine Prestranek. Ob praznovanju 70. obletnice LD Prestranek je zagotovo prav, da se spomnimo tistih, ki so v povojnem času orali ledino na področju lovstva in gospodarjenja z divjadjo. Med zaslužnejše gotovo spadajo Franc Sluga, Milan Krnel, inž. Dušan Šušteršič – Dule, Radko Zupan, Franc Bizjak, Anton Jeršin, Božidar Homan in Janez Gržina.
Po koncu II. svetovne vojne pa po takratni upravni ureditvi LD Prestranek deluje vse od prvih dni septembra 1946, saj dne 21. septembra zasledimo prvi zapis o finančnem poslovanju LD, ki sicer nosi zaporedno številko 2. Glede na blagajniške prejemke za članarino lahko sklepamo, da je bilo takrat 21 ali 23 ustanovnih članov. Lovci pa so z individualnimi dovolilnicami lovili že leta 1945. Od leta 1946 do 1975 je bilo članov od 20 do 35, po tem letu pa se je število članstva postopno povečalo na več kot 70 članov. Po osnovni razdelitvi je leta 1946 lovišče obsegalo 4740 ha.
Člani LD Prestranek ob svoji 70. obletnici pred lovsko kočo na Ravniku.
Ob tej priložnosti je bil izdan tudi bilten ob 70. letnici obstoja LD Prestranek.